Informazione

[In Slovenia, il 23 marzo prossimo, si terra' un referendum
sull'adesione alla NATO. L'opinione pubblica e' largamente contraria
all'adesione, soprattutto adesso che tirano forte i "venti di guerra":
ma il governo ha stanziato la bellezza di 650mila euro per la
propaganda a favore del "si". I comitati per il "no" non beccheranno
un centesimo...]


SLOVENIA, MARCH 23: REFERENDUM ON JOINING NATO.

1. An important letter from Slovenia
2. Iraq crisis dampens Slovenian support for joining NATO


=== 1 ===


Subject: Democracy in Slovenia in aspect of EU & NATO referendums ?
Date: Wed, 19 Feb 2003 14:49:53 +0100
From: "Bla¾ Babiè" <blaz.babic@...>


Dear friends,

I'm writing this as an independent observer of Slovenian situation
before EU and NATO referendum on 23th of March.

I've translated and e-distributed 10 criteria of TEAM
[http://www.teameurope.info/%5d for a fair
referendum campaign, but no journalist nor politician is much
"concerned" about it. An important push could come only from
outside - criticism from EU or other "more democratic" countries.

Primary questions to citizens of EU and NATO countries are those:
Do you want for your country to be closely associated with a state
that "convinced" it's people to join those organisations through such
an enormous propaganda machinery? Can you rely on long-term
satisfaction of the people in such a country? If government is using
such methods towards it's people, which methods would they be
prepared to use against other countries or against alliance and union
itself?

I can't translate all 3 articles below at once. If there'll be any
interest, I'll do it for you.

Simple message is: Government is spending far more than 150 mil
SIT ( 232 SIT = 1 EUR ..... 650.000 EUR) on EU and NATO
referendum campaign. Only in this period of campaign, mind you!

NO FUNDS are intended to go to any kind of sceptic or critical
organisations.

Out of 8 parties in parliament (I like to call it eight-party
democracy) all but two support NATO, and all but 1 EU
membership. These two aren't serious critics, but more or less
exploit the situation.

NO TEAM referendum criteria out of 10 is fulfilled here in Slovenia.

Since Slovenia will be first in the row of referendums... please, be
concerned :)

Present leader of Governmental Office of Information is Gregor
Krajc(round 30 years young). He is lawyer by education, worked in
Bruxelles as a journalist for national radio and later was employed at
Studio 3S - marketing company (known to some as a company with
a lot of personal connections to past regime). After he got the
position in UVI (GOI), Studio 3S quickly got also a contract for
round 9.000 EUR. Noone is making a fuss out of that.

Also Krajc explained that since referendums are so soon,
"unfortunately" no funds will be available for critics - there has to
be a "proper public tender" you know... creepy tricks of the trade.

Of course I don't need to explain that no serious opposition to EU
exists. Group Neutro closed down and the rest is simply
under-informed and not capable of producing serious and efficent
contra arguments. Out of parliamentary parties are not funded and
no new democratic movements are capable of growing.

There are a bunch of anti NATO organisations, but when it comes to
serious debate, most of them want to stay in anonimity... could
explain why, but it's a bit too complicated.

Best wishes for now,

Blaz



---

http://www.finance-on.net/show.php?id=39618

Propaganda za EU in Nato za 150 milijonov

Jo¾e Bi¹èak
joze.biscak@...

objavljeno 26.1.03 22:00

Toliko bi si ¾elel direktor vladnega urada za informiranje Gregor
Krajc, vendar ne ve, koliko bo za medijsko kampanijo za
referenduma v resnici dobil


"Za medijsko kampanjo v podporo pozitivnemu
izidu na referendumu za prikljuèitev Slovenije
Evropski uniji in Natu bi potrebovali okoli 150
milijonov tolarjev," je dejal Gregor Krajc,
direktor vladnega urada za informiranje
[http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=UVI].
In dodal: "Toliko si ¾elim, koliko
mi bodo dali, pa ¹e ne vem."

Po besedah Gregorja Krajca bo kampanja, ki je
pravzaprav vladni projekt, pripravljena ¹e ta
teden, temeljila pa bo na dejstvih o Evropski uniji
in Natu. Poudarek bo na regionalnih medijih,
saj je namen vlade, da gre med ljudi. Na
vpra¹anje, ali bo ¹lo za plaèane oddaje in prispevke, je Krajc
odgovoril: "Ne. Ta vpra¹anja bodo lokalni elektronski mediji vezali
na svoje oddaje. Mi bomo poskrbeli za goste, oddajo strokovno
podprli, plaèali pa ne bomo niè. Nekateri so sicer hoteli plaèilo,
vendar sem to zavrnil."

Do referenduma bodo v ¹estih veèjih slovenskih mestih organizirali
okrogle mize, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki razliènih
ministrstev. Na pripombo, ali ne bo propagandna akcija, v kateri
bodo sodelovali tudi èlani Slovenske vojske, preveè militantno
naravnana, je Gregor Krajc odvrnil, da bodo sicer nastopile "voja¹ke
osebe, vendar tako strokovno, da ne bodo posegale na civilno
podroèje".

Posebnih publikacij v podporo prikljuèitvi Evropski uniji ali Natu ne
bo, bodo pa natisnjeni samo podatki o obeh organizacijah na papirju
formata A4. "Sicer pa obe najveèji televiziji tako ali tako
pripravljata svoje oddaje o teh vpra¹anjih," je ¹e povedal Krajc.



---

http://www.finance-on.net/show.php?id=40197

Prek dvesto milijonov za promocijo Nata in EU

Katarina Matejèiè
katarina.matejcic@...

objavljeno 3.2.03 22:00

Udele¾bo na referendumih bo krojila tudi informacijska strategija,
ki jo bo vodil kar vladni urad za informiranje




Veèino informacijske strategije za podporo vstopu Slovenije v Nato
[http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=Nato]
in EU bodo v vladnem uradu za informiranje
[http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=UVI] izvajali in
usklajevali kar sami, nam je povedal njegov direktor Gregor Krajc.
Strategija bo temeljila na treh stebrih.

V agenciji Futura DDB
[http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=Futura%20DDB] so del
promocijskih dejavnosti za referenduma o vstopu v Nato in EU izvedli
¾e lani, vendar jih bodo poslej nadaljevali le del. Ogla¹evanje bodo
opustili.

Javna razprava in publikacije

Informacijska strategija se bo zaèela ta teden in bo temeljila na treh
stebrih. Prvi je ¹iroka javna razprava, ki jo bodo vodili prek
mno¾iènih medijev, in sicer tako na lokalni kot nacionalni ravni.
"Ker je èasa malo, bo za nas odloèilna predvsem televizija. Vendar
pa ne gre za plaèane oddaje in prispevke," razlaga Krajc. Za drugi
steber so predvidene publikacije o EU in Natu, in sicer ponatis
priroènika z naslovom Kako smo se pogajali.

Ministri in sekretarji kot promotorji

Nosilki zadnjega stebra bosta skupini, in sicer bo prva delovala na
ministrski ravni, vanjo bo vkljuèen tudi predsednik vlade, druga pa
na ravni dr¾avnih sekretarjev. Ministri se bodo sestajali tedensko,
ocenjevali bodo minulo delo ter bili predvsem nekak¹ni promotorji,
in sicer s posredovanjem argumentov in gesel za vstop v Nato
oziroma EU.

Skupina dr¾avnih sekretarjev pa se bo najverjetneje sreèevala vsak
dan in tekoèe spremljala dejavnosti.

Dobrih 200 milijonov za propagando

V podporo vsemu na¹tetemu bodo tudi infobus, natovske dopisnice,
felix kartice EU, Nato- in EU-fon, plaèanih oglasov pa ne
predvidevajo. Kot smo ¾e pisali prej¹nji teden, je vlada za
vkljuèevanje Slovenije v Nato in EU odobrila dodatnih 128
milijonov, ¾e prej pa je bilo zagotovljenih 78 milijonov tolarjev.

Preprièani o uspehu referendumov

"Prièakujemo, da bo volilna udele¾ba vi¹ja, kot je bila na zadnjih
predsedni¹kih volitvah," razlaga Krajc. Dodaja, da veèina Slovencev
namreè ¹e vedno podpira vstop v EU in Nato, z omenjenimi
dejavnostmi pa ¾elijo to podporo obdr¾ati in utrditi. Na na¹e
vpra¹anje, ali lahko predviden napad na Irak vpliva na izide o
prikljuèitvi Natu, je sogovornik odgovoril, da po njegovem mnenju
ne, ¹e posebej, èe se na gro¾njo z napadom pravilno odzovejo.
"Ljudem je treba namreè razlo¾iti, da Nato in posredovanje v okviru
Zdru¾enih narodov nista ista stvar," pojasnjuje Krajc.

©tevilo vpra¹anj raste

Na uradu za informiranje vsak dan odgovarjajo tudi na vpra¹anja,
povezana s tematiko EU in Nata. Kot pravi Krajc, trenutno prejmejo
po elektronski po¹ti, Nato- oziroma EU-fonu in na brezplaènih
natovskih dopisnicah od 10 do 15 vpra¹anj na dan, po promociji pa
naj bi to ¹tevilo zraslo na 70, morda celo 80 vpra¹anj na dan.


---

http://www.finance-on.net/show.php?id=40193


Studio 3S dela za vladni urad, ampak ne zaradi Krajca

Ksenija Gerovac
ksenija.gerovac@...

objavljeno 3.2.03 22:00

Direktor urada vlade za informiranje zavraèa govorice, da je Studio
3S, s katerim je prej sodeloval, dobil posel na uradu z njegovo
pomoèjo

Studio 3S [http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=Studio%203S],
s katerim je pred prihodom na urad vlade za informiranje
[http://www.finance-on.net/lex.php?tip=p&item=UVI] pogodbeno
sodeloval Gregor Krajc, je dobil naroèilo
za oblikovanje plakata v okviru projekta
za podporo vstopa na¹e dr¾ave v EU.
Sli¹ati je, da je Studio dobil ta posel
samo zato, ker je Gregor Krajc postal
direktor urada za informiranje, ki je
naroènik posla.

Gregor Krajc je potrdil, da je Studio 3S
dobil omenjeni posel in dodal, da je to
podjetje ¾e pred njegovim prihodom na
urad sodelovalo pri projektih obve¹èanja
javnosti o Natu in EU. Pojasnil je, da je
posel vreden 1,8 milijona tolarjev, zato
za izbiro izvajalca ni bilo treba izvesti
javnega razpisa. Krajc je zatrdil, da je
urad k sodelovanju povabil deset
oblikovalcev oziroma agencij, ¹est med
njimi pa se je vabilu tudi odzvalo.
"Komisija je med prispelimi ponudbami
izbrala Studio 3S kot najbolj¹ega
ponudnika, saj je zbral najveè toèk pri
predpisanih merilih," je povedal Krajc.
Komisija je ponudbe ocenjevala na
podlagi ¹tirih meril: cene, roka izdelave,
kreativne zasnove in referenc. Kot je povedal Krajc, je Studio 3S
zbral 65 toèk od sto mo¾nih, drugi najbolj¹i ponudnik, oblikovalka
Polona Zupanèiè, pa 60 toèk. Ponudba Polone Zupanèiè je bila
najcenej¹a, vendar je Studio 3S dobil veè toèk za oblikovanje in pri
roku za izdelavo.

Prekratki roki

Poklicali smo ¹e enega izmed povabljenih oblikovalcev. Na agenciji
Imelda so potrdili, da je urad povabil k sodelovanju njihovo
oblikovalko Jasno Andriè, ki pa se vabilu ni odzvala. Matja¾
Potokar iz Imelde je povedal, da so bili roki za oddajo ponudbe
prekratki, da bi njihova oblikovalka lahko oddala resno in
kakovostno ponudbo. Na vladnem uradu za informiranje so potrdili,
da so roki bili res kratki, in pojasnili, da so ¹ele 15. januarja
dobili navodila za izvedbo plakatov in publikacij za obve¹èanje
javnosti o vstopu Slovenije v EU, odpiranje ponudb pa je bilo ¾e 24.
januarja.


=== 2 ===


http://www.ptd.net/webnews/wed/bl/Qslovenia-nato-eu.RFDj_DJR.html

Iraq crisis dampens Slovenian support for joining NATO




LJUBLJANA, Jan 27 (AFP) - Public support in Slovenia
for joining NATO slipped to 44 percent in January,
from 50 percent in December, and could fall more if
the United States attacks Iraq, Ljubljana's University
Research Center said Monday.

Slovenia is to hold a referendum on joining NATO on
March 23.

If a referendum on NATO was held next Sunday, 44
percent of Slovenians would back membership while 39
percent would vote against.

A total of 17 percent are still undecided, according
to the results of a poll of 1,000 respondents carried
out by the Center between January 20 and 22.

"A positive trend in support could be seen since March
last year," professor Niko Tos, director of the Social
Sciences Public Opinion Research Center.

Slovenia along with other six former communist states
were invited to join NATO at an Alliance summit in
Prague in November.

"It is possible that if a war in Iraq is taking place
when the referendum is held, it could favour a
negative choice (among voters)," Tos said.

The survey also showed that while doubtful on NATO
membership, Slovenians support joining the European
Union.

Slovenia is among 10 candidate countries, mainly from
eastern Europe. slated to join the EU in 2004.

According to the poll, 65 percent of Slovenians back
EU membership while only 18 percent oppose.

Slovenia votes also on EU membership on March 23.

http://www.glas-javnosti.co.yu/

Glas Javnosti, Februar 2003
LIČNI STAV
Piše: Kosta Čavoški

1. Maloletna zemlja
2. Anomija

=== 1 ===

Maloletna zemlja

Kada neko isuviše često istupa, pa izgubi preko potrebnu sabranost i
opreznost, tada mu se otme i poneka reč zbog koje bi kasnije ugrizao
vlastiti jezik. To se upravo desilo Zoranu Đinđiću 13. febru=
ara
2003, prilikom posete vatrogasnoj jedinici Beograda.

Tada je rekao da mi više nismo "maloletna zemlja" o čijoj se
strategiji odlučuje na nekom drugom mestu, iako se to doskora
činilo. Time je, a da to uopšte nije želeo, pokrenuo pitanje ko je
to do sada odlučivao o našoj zemlji kao da je maloletna, i kako je
te svoje odluke sprovodio.

Samo retki pojedinci iz vrhuške DOS-a znaju da je u proleće 2000,
kada je već bilo jasno da će se septembra iste godine održati
presudni savezni izbori, Zoran Đinđić negde u inostranstvu z=
aključio
nagodbu (za Amerikance je to bio deal) s nekim od predstavnika novih
gospodara sveta o finansiranju predizborne kampanje DOS-a.

Prema onome što je do sada otkriveno, izgleda da je DOS za ovu svrhu
dobio 30 miliona dolara (oko 70 miliona maraka prema ondašnjem
kursu), od kojih je za samu kampanju utrošeno oko 40 miliona maraka,
dok za preostalih 30 miliona nema valjanog pokrića.

No, kao što to uvek biva kada stranci daju pare, Đinđić je t=
om
prilikom preuzeo odgovarajuće obaveze koje su se ticale buduće
spoljne i unutrašnje politike koju će DOS voditi kada dođe na vla=
st.

U prvom trenutku Vojislav Koštunica nije učestvovao u sklapanju ove
nagodbe sa strancima, a verovatno nije znao ni sve njene
pojedinosti. Kada je, međutim, pristao da bude DOS-ov predsedničk=
i
kandidat, Svetozar Stojanović je, kao njegov lični izaslanik,
otputovao u Budimpeštu da bi u razgovoru s Amerikancima,
najverovatnije s Vilijamom Montgomerijem, potvrdio da DOS-ov
kandidat za predsednika preuzima sve obaveze koje su ranije
uglavljene.

Već sada znamo da će neko od pomenutih pokušati da javno opovrgne=

ove naše navode. U ovoj stvari mi se, međutim, držimo Rusoovog
upozorenja da "ako hoćemo da poznamo ljude, moramo ih videti na
delu. U svetu ih čujemo samo gde govore; u svojim govorima oni,
istina, istupaju javno, ali sakrivaju svoje radnje. U istoriji, pak,
oni izlaze pred nas otkriveni, te ih prosuđujemo po njihovim
delima".

Pa, šta, na osnovu onoga što su DOS-ovi čelnici do sada učinili, =

možemo reći o obavezama koje su u proleće 2000. usmeno preuzeli
prema svojim stranim finansijerima? Po našem sudu, oni su se tada
obavezali:
- da odustanu od kontinuiteta sa SFRJ i zatraže prijem SRJ u UN kao
nove, tek stvorene države;
- da Slobodana Miloševića i druge optužene uhapse i isporuče Hašk=
om
sudu;
- da pod vidom reforme VJ sa njenih čelnih položaja uklone generala
Nebojšu Pavkovića i druge proslavljene kosmetske ratnike;
- da promenom Ustava Srbije, pod vidom regionalizacije Srbiju
uistinu federalizuju i iznutra razbiju.

Prvu obavezu lično je izvršio Koštunica odmah po dolasku na položaj
saveznog predsednika, iako za to po Ustavu nije bio nadležan, i
uprkos podrobno obrazloženom savetu koji mu je pismeno uputila
Smilja Avramov, doajen našeg međunarodnog prava.

U izvršenju druge obaveze svi su učestvovali, iako su prethodno
pismeno potvrdili da Milošević neće biti izručen Hagu. Jedin=
o je u
trenutku izručenja Koštunica pokušao da bude "neobavešten", kako bi
na Đinđića prevalio odijum za ovaj sraman čin.

Treću obavezu je opet izvršio sam Koštunica tako što je simulovanim
aktom - ukazom o penzionisanju - smenio Pavkovića s položaja
načelnika Generalštaba, pošto mu čak dva puta nije pošlo za rukom=
da
za takvu smenu dobije saglasnost Vrhovnog saveta odbrane. Konačno, i
pored ogromnih razlika između DSS-a i ostatka DOS-a, obe strane
nastoje da pod vidom asimetričnog regionalizma federalizuju i
ubogalje Srbiju, tako što će od Vojvodine napraviti državu u državi,
ostatak Srbije podeliti na četiri nove Vojvodine, a naposletku
problematizovati i položaj Raške.

Zahvaljujući ovakvoj "politici", o sudbini naše zemlje, uključuju=
ći
i sudbinu Kosmeta, ne odlučuje se u Beogradu, nego u Vašingtonu i
Briselu, što znači da smo "maloletna zemlja" pod starateljstvom. To
nam je upravo saopštio Đinđić kada je poverovao da, zahvalju=
jući
svojoj mudrosti i državničkom umeću, to više nećemo biti.

=== 2 ===

Anomija

Protekle dve godine su pokazale da ljudi koji sada predvode ovu
zemlju ne samo da ne znaju pravo nego ga bacaju pod noge i kada ga
dobro znaju.
Njihovo notorno neznanje, ako veæ nije posredi i zla namera, dovelo
je najpre do povlaèenja protivtu¾be u sporu sa BiH pred Meðunarodnim
sudom pravde u Hagu u pustoj nadi da æe to uèiniti i druga strana, a
potom i do poku¹aja da se providnom pravnom smicalicom ospori veæ
utvrðena nadle¾nost ovog suda.

Kada je zatim ovaj sud glatko odbio na¹ zahtev da iznova razmotri
svoju nadle¾nost u ovom sporu, glavni pravni zastupnik SRJ Tibor
Varadi, umesto da odmah podnese ostavku, smelo je izjavio da ta
odluka ne dira u su¹tinu spora, dok je Vojin Dimitrijeviæ jo¹ dodao
"da politièari SRJ i BiH treba da se dogovore i odustanu od spora".
Jedino je propustio da objasni zbog èega nije savetovao svojim
pulenima u jugoslovenskoj diplomatiji, koje inaèe dr¾i na kratkom
lancu, da ratifikovanje Dejtonskog sporazuma, priznanje BiH,
uspostavljanje redovnih diplomatskih odnosa i razmenu ambasadora
uslove prethodnim povlaèenjem tu¾be BiH protiv na¹e zemlje.

Najnoviji primer ga¾enja va¾eæeg Ustava Srbije predstavlja odluka
Nata¹e Miæiæ, predsednika Narodne skup¹tine i vr¹ioca du¾nosti
predsednika Republike, da uop¹te ne raspisuje ponovljene
predsednièke izbore dok se ne donese novi ustav Srbije. Pri tom se
nije pozvala na sam Ustav, niti na bilo koji zakon, nego
na "preovlaðujuæe mi¹ljenje" politièkih stranaka da ove izbore treba
odlo¾iti. Uz to je, kao da uistinu zna ¹ta je to dr¾avni razlog
(ratio status), izjavila da bi "raspisivanje predsednièkih izbora...
bilo necelishodno i ¹tetno po dr¾avne interese". Tako je ispalo da
je za dr¾avu lo¹e kada se po¹tuje va¾eæi ustav, a dobro kada se taj
ustav gazi.

Jo¹ je gore ¹to je prilikom dono¹enja pomenute protivustavne odluke
postupala pro domo suo - u vlastitom interesu, a mo¾da i u
samoljublju. Jer, odlaganjem predsednièkih izbora samoj sebi je
obezbedila nièim zaslu¾en polo¾aj ¹efa dr¾ave, valjda u varljivoj
nadi da svojim nogama mo¾e odigrati i tu ulogu.

Pored malobrojnih pobornika ustavnosti i istinske vladavine prava,
protiv ovog protivustavnog èina Nata¹e Miæiæ ustali su i oni kojima
takva odluka politièki ne odgovara. Meðu njima bio je i Vojislav
Ko¹tunica, jalovi pobednik na trima neuspelim predsednièkim izborima.
I to je upravo povod da postavimo dalekose¾no pitanje - da li se
ustavnost i zakonitost mogu krèmiti na parèe.

Prilikom preuzimanja svojih ustavnih zvanja, dosada¹nji zvaniènici,
poèev od Ko¹tunice preko Zorana Ðinðiæa do poslednjeg ministra,
javno su se zakleli da æe po¹tovati savezni odnosno republièki
ustav. A potom su svi do jednog u ovoj ili onoj prilici kr¹ili ove
ustave. Pristali su, recimo, na izruèenje domaæih dr¾avljana jednom
stranom sudu, iako su dobro znali da oba ustava to zabranjuju. Zatim
su i Ko¹tunica i Ðinðiæ svojim potpisima od 14. marta 2002. ukinuli
SR Jugoslaviju i uspostavili nekakav provizorijum, iako se za
ove "osnove" u Skup¹tini SRJ izjasnila obièna, a ne dvotreæinska
veæina.

A veæ sada Ko¹tunica podrazumeva da novi ustav Srbije treba doneti na
protivustavan naèin - dvotreæinskom veæinom u Narodnoj skup¹tini bez
ustavnog referenduma - dok Ðinðiæ takoðe odbacuje ustavni
referendum, a jedino izbegava da veæ sada ka¾e koja æe veæina za to
biti potrebna, po¹to nije u stanju da predvidi koliko æe poslanika u
tom odluènom èasu moæi da kupi.

Sve su to razlozi ¹to kod nas ga¾enjeva¾eæih ustava nije sporadièno i
popravljivo, nego smi¹ljena i postojana politika. U nas ustave
sistematski gaze kljuèni ustavni èinioci, i to je stanje potpune
anomije koje bri¹e svaku razliku izmeðu ispravnog i izopaèenog,
dopu¹tenog i zabranjenog. A takvi anomièni ljudi prebivaju u zoni
sumraka, bez pro¹losti i bez buduænosti.

[Una facile ricerca internet sul "Pane di Sant'Antonio" ci ha consentito di risalire ai seguenti documenti, tuttora leggibili online. Li riportiamo all'attenzione di tutti, credendo di fare cosa utile anche ai tanti cattolici e religiosi onesti, che insieme a noi condividono il ripudio della guerra senza "se" e senza "ma". CNJ]

---

http://www.diario.it/cnt/articoli/INVIATI/articolo33.html

"Diario" da mercoledì 19 a martedì 25 maggio 1999

I Nostri Inviati tra gli «Amici» dell'Uck


La Caritas modello bresciano

Una storia in cui, incredibilmente, convivono veri frati, falsi volontari e incalliti mercanti d'armi. Tutti vecchie conoscenze

di Luca Rastello
Milano

Pane amaro, marcio pane di sant'Antonio. Strano che nessuno ricordi questa sigla: «Il pane di sant'Antonio», nota copertura di traffici mortali nella guerra di Bosnia. Di solito la si trova in calce a un simbolo apparentemente pacifico con la croce e le spighe, già macchiato di sangue italiano: il
sangue di Guido Puletti, Sergio Lana e Fabio Moreni, assassinati il 29 maggio del 1993 sulla strada che da Gornji Vakuf porta a Novi Travnik, nella Bosnia centrale. Eppure ancora oggi, quando «Il pane di sant'Antonio» si ripresenta sulle banchine del porto di Ancona con il suo consueto carico di morte,
sembrano cadere tutti dalle nuvole, a cominciare dai volontari della Caritas, che manifestano sorpresa e indignazione per l'uso indebito delle loro insegne da parte dei trafficanti.
Anche l'usurpazione del nome Caritas, però, non è una assoluta novità, come sanno molto bene dalle parti di Brescia, capitale italiana della produzione d'armi e, nello stesso tempo, degli aiuti umanitari.
I fatti, quelli recenti: il 12 aprile scorso, tre grandi camion con le insegne Caritas, provenienti da Sarajevo e diretti a Scutari, in Albania, vengono fermati dalla guardia di finanza italiana al porto di Ancona. È un controllo casuale, dovuto in larga parte al ritardo nelle operazioni di carico della motonave diretta a Durazzo su cui i Tir devono essere imbarcati: i militari italiani quasi non credono ai loro occhi davanti all'arsenale che salta fuori sotto le merci, peraltro avariate, catalogate come aiuti umanitari. Due dei tre camion sono stati modificati per nascondere in appositi tramezzi uomini e armi, e dietro le patate in germoglio e il mangime per polli scaduto, spuntano cose come missili anticarro e antiaereo, mortai, lanciagranate, un cannone senza rinculo, ma anche valigette per puntamento e innesco di ordigni elettronici a distanza: trenta tonnellate di sofisticatissime attrezzatur per la produzione di morte che viaggiano con i documenti dell'associazione «Il pane di sant'Antonio», organo
esecutivo per gli aiuti umanitari della Caritas francescana di Sarajevo.
«Siamo stati ingannati», dice Silvio Tessari, uno dei responsabili Caritas che dall'Albania aveva telefonato al porto di Ancona sollecitando lo sdoganamento del convoglio: «Il marchio su quel camion è solo un'imitazione. Se qualcuno se ne appropria commette un atto illegale di cui non siamo responsabili».
Solo che non è la prima volta.

LA BRAVA GENTE E I FRATI.
I fatti, quelli antichi: «Il pane di sant'Antonio» è l'organizzazione diretta dal frate croato Bozo Blazevic
che si occupa di smistare gli aiuti umanitari in Bosnia centrale nel corso della guerra croato-musulmana del 1993. Centro logistico delle operazioni di Blazevic e compagni è la Caritas francescana di Spalato, diretta da padre Leonard Orec, dove arrivano i convogli dall'estero, in massima parte dall'Italia. «Il pane di sant'Antonio» ha un suo agente di collegamento in Italia: la signora Spomenka
Bobas, residente a Modena. Proprio Spomenka viene in contatto con un gruppo di preghiera costituitosi a Ghedi (Brescia) intorno alla figura di Giancarlo Rovati, industriale di grande prestigio nella zona che si pone il problema di intervenire in soccorso delle vittime di guerra. È la fine del 1992, il gruppo di Rovati conta cinque o sei membri, ma la volontà è forte e i mezzi non mancano: il contatto con Spomenka e i francescani d'Erzegovina fornisce l'occasione per il salto di qualità: «Grazie all'appoggio dei frati», raccontava Rovati, «eravamo in grado di servire, viaggiando ogni settimana, oltre sessanta località in Bosnia centrale». È l'inizio della primavera del 1993, le Nazioni Unite
considerano la Bosnia centrale «zona instabile», eufemismo che copre i più spaventosi massacri di quegli anni, e hanno sospeso i loro convogli in quell'area.
Rovati e compagni con il pane di sant'Antonio viaggiano invece al ritmo di venti Tir la settimana. L'associazione si chiama «Caritas di Ghedi». Attenzione: non Caritas, sezione di Ghedi ma, come se fosse tutto attaccato, «Associazione Caritas di Ghedi».
«No», dice don Alberto Nolli, allora responsabile della Caritas di Brescia, «non erano Caritas, ma era brava gente e permettevamo loro di usare quel nome. Sa, a quel tempo era un po' come un lasciapassare, aiutava...». Ecco come fu che il nome dell'associazione di Rovati dovette cambiare. Il 29
maggio del 1993 un piccolo convoglio di un gruppo di volontari bresciani viene contattato a Spalato da Spomenka Bobas e padre Orec. Poiché vanno in Bosnia centrale, i religiosi li pregano di consegnare quattro pacchi a Vitez: con questa scusa li forniscono di documenti con il marchio del pane di
sant'Antonio, un po' come se firmassero l'ignara spedizione dei bresciani. A fare da garante è
Fabio Moreni, che collabora con Rovati da qualche settimana e ora accompagna i bresciani nel loro viaggio. Poche ore dopo, appena transitati da Gornji Vakuf, i cinque bresciani vengono intercettati da una banda di irregolari bosniaci che sequestra il carico e i documenti e uccide a freddo Moreni insieme a Sergio Lana e Guido Puletti.
Stranamente è presente in zona proprio padre Blazevic, il capo dell'organizzazione francescana che si trova a Gornji Vakuf per contrattare con il comandante bosniaco Goran Cisic il rilascio di un altro convoglio marcato pane di sant'Antonio, ben più consistente di quello bresciano, da un paio di
giorni sotto sequestro. Blazevic non si fa vedere dai volontari che ha segnato con il proprio marchio mentre vanno alla morte. Ma non si turba più di tanto: sei mesi dopo, alla testa di un grande convoglio, viene fermato su quella stessa strada, nello stesso punto dove erano stati intercettati i bresciani, al canyon di Opara. È il 22 dicembre 1993, a fermare il convoglio è il comandante Goran Cisic, l'interlocutore di padre Blazevic: la vecchia trattativa è andata a buon fine, dato che Cisic non si scompone quando sotto i generi alimentari chiamati «aiuto umanitario» saltano fuori i soliti lanciarazzi, mortai a treppiede eccetera. Si limita ad arrestare i due giornalisti italiani involontariamente testimoni dei traffici in corso - sono Ettore Mo ed Eros Bicic - e lascia ripartire
il carico verso la zona controllata dai croati a cui era diretto. La morte dei tre ignari volontari italiani era probabilmente un segnale nel linguaggio tipico di questo tipo di trattative, un messaggio in codice fra soci in affari che non si sono ancora messi bene d'accordo e forse vogliono alzare il prezzo.

LE VIE DELLA CONNIVENZA.
Guido, Sergio e Fabio sono morti, padre Blazevic, amico personale del presidente Tudjman, è parroco a Okucani in Slavonia e minaccia in nome della sicurezza nazionale croata chi prova a tirarlo in ballo, Rovati è una potenza intercontinentale degli aiuti umanitari e spedisce convogli in tutto il mondo, dal Perù al Burundi alla Romania: è comparso alla televisione italiana, a Pinocchio, dove è stato definito
«il volto pulito dell'Italia, quello che ci piace guardare». Ha continuato anche a lavorare con i frati d'Erzegovina, ed è tornato a Gornji Vakuf, per progetti di ricostruzione e per portare il suo perdono agli assassini di allora. Ovviamente la sua associazione non si chiama più Caritas di Ghedi: il nome nuovo è «Associazione 29 maggio», i nomi delle tre vittime compaiono sui teloni dei Tir in partenza per i cinque continenti.
Strana storia, quella del pane marcio di sant'Antonio, e triste storia, quella della leggerezza con cui si instaurano relazioni pericolose quando a legittimare i gesti avventati è la ragione umanitaria. L'interesse per il volontariato non sempre risponde a nobili ragioni, e l'uso strumentale delle azioni di pace da parte di strateghi e profittatori di guerra è ormai la regola, non più l'eccezione. In queste condizioni l'ingenuità è semplicemente un placido modo della connivenza. Anche se, magari, sulle strade dello sforzo di pace si verificano formidabili conversioni, come quella dell'ex maresciallo Germano Tessari, ben noto ai lettori di Diario della settimana (1999, numero 15) per il suo coinvolgimento nei processi sui traffici d'armi del Sisde in Val di Susa. Proprio a Scutari, centro della
missione in Albania della Diocesi di Susa, Tessari si è recato in passato a portare aiuti umanitari e mezzi da trasporto. Se lo ricorda bene una suora della Fondazione Monsignor Rosaz, a Susa. La polizia italiana segnala, fra l'altro, il transito a Valona di mezzi pesanti recanti, magari abusivamente, il marchio della Sitaf, la società delle autostrade del Fréjus, di cui l'ex maresciallo è stato a lungo consulente per la sicurezza, negli anni degli attentati e dei miliardi pubblici intascati
da comitati d'affari in vario modo legati all'azienda. Come si convertono gli individui si convertono anche le grandi aziende.
Ma di quando in quando qualche pecorella smarrita si fa cogliere in flagrante, sulle banchine di Ancona, intenta ai vizi d'un tempo.

©diario della settimana

---

http://www.lapadania.com/1999/maggio/04/040499p02a3.htm

Per i servizi segreti americani l'Uck è legato alla mafia albanese e autofinanzia la guerriglia con il traffico di eroina

La via della droga passa per il Kosovo

Intanto i "basisti" dell'Esercito di liberazione hanno trasformato Bari nel loro quartier generale

di Elisa Carcano

Non c'è nessun nuovo indagato nell'inchiesta condotta dal sostituto procuratore della Repubblica di Ancona Cristina Tedeschini sui tre tir bloccati dalla Guardia di Finanza e dalla dogana nel porto di Ancona lo scorso 12 aprile (ma la notizia del sequestro è stata data solo l'altro giorno): seppur carichi d'aiuti umanitari per i profughi del Kosovo, i camion trasportavano nei doppifondi un enorme carico d'armi diretto all'Uck. Al centro dell'interesse del magistrato ci sarebbe per ora la figura di un prete, probabilmente coinvolto nella vicenda. I tre tir viaggiavano sotto le insegne dell'organizzazione
umanitaria "Kruh Svetog Ante" (Il pane di Sant'Antonio) di Sarajevo ed erano diretti, secondo la bolla d'accompagnamento, alla "Caritas" di Scutari (che però si è chiamata fuori dicendo "quei camion non sono nostri"). Il religioso potrebbe essere o l'ultimo destinatario, in Albania, dell'ingente quantitativo
di armi ritrovato sui tre tir o il penultimo intermediario, sempre albanese, in grado di indicare a chi, nel territorio controllato dall'Uck, avrebbe dovuto essere consegnato alla fine le armi. Un vero e proprio arsenale, con armi anche sofisticate, di cui facevano parte fra l'altro cinque valigette per puntamento e innesco elettronico a distanza di ordigni, missili anticarro e antiaereo, armi con puntamento laser, bazooka, mortai, munizioni, esplosivi - in gran parte dell'ex Urss e dell'ex Jugoslavia - mitragliatrici belghe, cinesi e americane e un gran numero di granate Usa. Il presidente dell'organizzazione umanitaria mittente, padre Stipo Karajica, ha già dichiarato, attraverso il proprio procuratore legale ad Ancona, che la "Kruh Svetog Ante" è totalmente all'oscuro delle armi e che ha
solamente provveduto alla raccolta degli aiuti affidandone l'invio a terzi. Quanto ai tre autisti, bosniaci (ma uno di loro ha un cognome tedesco), sono ancora in carcere ad Ancona.

Da Ancona spostiamoci a Bari, diventata importante snodo di guerriglieri dell'Uck. Nel porto della città pugliese sono infatti dislocati i basisti dell'Esercito di liberazione del Kosovo che assistono i combattenti, acquistano per loro i biglietti di viaggi, forniscono cibo e acqua, provvedono al trasporto dei volontari dalla stazione ferroviaria al porto. Un'organizzazione, si direbbe, svizzera.
Come svizzera è l'originaria appartenenza dei trenta camion militari bloccati dalla Guardia di Finanza a Bari. Guidati da autisti kosovari, gli automezzi sono in attesa dell'autorizzazione necessaria alla partenza per Durazzo: trasportano sì generi alimentari ed altri aiuti umanitari, ma una volta in Albania
non sarebbero più utilizzati come spola per gli aiuti e rimarrebbero invece a disposizione dell'Uck a scopi militari. Finora, nel giro di quattro settimane, sono passati dal porto di Bari tremila combattenti kosovari: si imbarcano su traghetti di linea diretti a Durazzo, da qui poi raggiungono il confine con il Kosovo per combattere contro i serbi. Secondo la Guardia di Finanza il flusso è molto cambiato negli ultimi giorni: da una fase caratterizzata da una "chiamata alle armi" per certi versi spontanea, si è passati ad un vero e proprio viaggio verso il fronte organizzato nei minimi particolari. Nei primi giorni, per esempio, decine di uomini si presentavano già in tuta mimetica nel capoluogo pugliese, ora invece per non destare eccessivamente l'attenzione delle forze di polizia, proprio i "basisti" hanno disposto che i volontari dell'Uck vengano in borghese.
Intanto in America mostra la corda il fronte pro guerriglieri: ai due parlamentari Usa che vorrebbero armarli e finanziarli con i soldi dei contribuenti (il repubblicano Mitch McConnell e il democratico Joseph Lieberman), il "Washington Post" replica, citando documenti dell'intelligence statunitense e di altri paesi, con un articolo in prima pagina secondo cui l'Uck "è un'organizzazione terroristica che trae gran parte delle sue risorse dal traffico di eroina". Secondo questi documenti, agenti antidroga di cinque nazioni (tra cui gli Usa) ritengono che l'Uck abbia stretti legami con il crimine organizzato albanese, responsabile del traffico di eroina e cocaina verso i mercati europei occidentali e, in misura minore, verso gli Stati Uniti. La "mafia albanese", scrive ancora il giornale, è legata ad un'organizzazione per il narcotraffico con base a Pristina in Kosovo, e ha tra i suoi capi diversi responsabili del Fronte nazionale
del Kosovo, il braccio politico dell'Uck. Questo cartello sarebbe oggi uno dei più potenti del mondo, e gran parte dei suoi proventi servirebbero a finanziare le armi dell'Uck.
La "rotta" dell'eroina gestita dagli albanesi del Kosovo attraversa Grecia, Jugoslavia, Turchia e Bulgaria, è chiamata dagli agenti dell'antidroga, "la strada dei Balcani". Il 75% dell'eroina sequestrata in Europa lo scorso anno ha seguito questa rotta. "Un anno fa erano semplici terroristi ed ora,
per politica, sono diventati combattenti per la libertà", ha dichiarato al quotidiano un agente antidroga americano.

DOPO AVERE SPACCATO TUTTO, VOGLIONO RICOSTRUIRE LA "FEDERAZIONE BALCANICA"

Ma stavolta sulla bandiera, anziche' un'unica stella (rossa) potrebbero metterne 12 (gialle), o forse piu' di cinquanta (bianche). Su sfondo blu.

IDEA TO SET UP BALKAN FEDERATION IS RESURFACING - PAPANDREOU

BRUSSELS, Jan 5 (Tanjug) - Greek Foreign Minister George Papandreou told the German daily Sueddeutsche Zeitung in an interview that an old idea to create a federation of Balkan states is being mentioned in Greece again and has been received well by the European Union.
The Greek EU Presidency quoted Papandreou as saying that there were no more black holes in the Balkans and that many Balkan countries were striving to enter the European Union, which he said would happen very soon.
Papandreou failed to specify what "very soon" meant, but said that Balkan countries must have a future in Europe and that Greece, as the EU president, would do its best to speed up the process of accession of the Balkan countries to the European Union.
The Greek presidency of the EU will be crowned by a summit of EU and Balkan countries in Thessaloniki in June.