Informazione


(In English.
Sul caso del tentato assassinio di Radislav Krstic nella prigione di Wakefield (Gran Bretagna) si veda anche:
PETIZIONE: Voci di sconcerto per il Trattamento dei Prigionieri Politici Internazionali


Butchery at Wakefield Prison

1) Butchery at Wakefield Prison (N. Malic)
2) The International Defense Committee for ALL NATO/UN Political Prisoners and POWs

See also (in Russian): 
Смертельное послание Радовану Караджичу (13.05.2010 - Александр МЕЗЯЕВ)
http://fondsk.ru/article.php?id=3024


=== 1 ===

http://original.antiwar.com/malic/2010/05/14/butchery-at-wakefield-prison/

Butchery at Wakefield Prison


Posted By Nebojsa Malic On May 14, 2010 @ 11:00 pm 

In the morning hours of Friday, May 7, Radislav Krstic was nearly murdered. Three men barged into his cell at Wakefield prison, beat him and repeatedly attempted to slit his throat with a makeshift blade. Krstic is 62 years old and missing a leg. He is also a former general of the Bosnian Serb army, convicted in 2004 by the Hague Inquisition of "aiding and abetting" the alleged "genocide" in Srebrenica.

Not surprisingly, the media reporting on the attack have used the opportunity to harp on the Official Truth about Srebrenica and paint Krstic as some sort of bloody monster, while describing his near-slaughter as a "revenge attack." It is the same phrase that was used to excuse the terror attacks of the KLA against the non-Albanian population of Kosovo since the Serbian province was occupied by NATO in 1999.

There was no sympathy for a handicapped old man, or consternation that this could happen in a maximum-security facility. Rather, by painting it as a "revenge hit" against a "reviled" Serb convicted of "genocide," the media have made heroes out of the three Wakefield thugs. One of them is Indrit Krasniqi, a Kosovo Albanian convicted of torturing, gang-raping, and murdering a 16-year old Briton in 2006.

Wakefield is a facility for violent sex offenders, but apparently the UK government uses it to house war crimes convicts as well; in addition to Krstic, another inmate is former Bosnian president Momcilo Krajisnik.

Victim as Monster

Surprisingly little information has actually been released about the attack. All that is known is that three inmates barged into Krstic’s cell, stabbed him and tried to slit his throat with a weapon improvised from a razor blade and a toothbrush. Only Krasniqi was identified by name; the other two assailants remain unknown. Anonymous officials have told the media that "at least one of them is a Bosnian Muslim" but that has yet to be confirmed.

With few actual details at their disposal, the media have resorted to padding their stories with "facts" about Srebrenica and vicious depictions of Krstic. Just about everyone repeated the lines about "8,000 men and boys" and the "worst atrocity since World War Two" — stock phrases that inevitably appear in any story about Srebrenica. The AP even included this fanciful and entirely fictitious description of the massacre:

"At a car battery factory on the edge of town, men and boys were separated from women and girls, then hauled away, forced to strip — and shot one by one. Their wives and children were deported."

Meanwhile, Krstic himself was thoroughly demonized. The Sun called him a "Genocide Brute." Another journalist described him as a "notorious Serbian Warlord." And The Daily Mail claimed he had been "one of the most powerful men in the Bosnian Serb army, second only to General Ratko Mladic" — which is complete nonsense.

Official line was established early on, and closely followed: it was an "act of revenge." Since everyone pointed out that Krstic was a genocidal murderer, and that one of his assailants was a Bosnian Muslim, the clear implication was that the old man had it coming. Nothing to see here, move right along.

The most curious element of the attack — that all three assailants were apparently of Muslim faith, and that their method of attempted execution resembled the ritual slaughter of animals — got next to no mention. Instead, the press incessantly droned on about the Srebrenica "genocide" and Krstic’s role in it.

Guilty of Existence

The only trouble with Krstic being painted as some genocidal maniac is that he didn’t actually do anything. He wasn’t even in command of the Bosnian Serb force that took Srebrenica on July 11, 1995; he became commander of the Drina Corps only two days later, and led the attack on the other Muslim enclave in the region, Zepa, which fell on August 1.

Even a cursory examination of the actual verdict, both the original (2001) and the appeals (2004), reveals that Krstic was actually convicted of being a Bosnian Serb general at the time a massacre at Srebrenica is alleged to have happened. That is all. He was charged as a member of the "joint criminal enterprise" — an asserted, but never proven or documented, all-encompassing conspiracy to create a phantom "Greater Serbia." So, just by being a Bosnian Serb general, Krstic was guilty by default. And this, in turn, was described as "proof" that the actual conspiracy existed! Circular logic, yes, but par for the course at the Tribunal.

The Phantom Genocide

What makes the Krstic trial particularly sinister is that it wasn’t about the one-legged Serb general at all. He was merely a tool for the Prosecutors to push through a ruling that a "genocide" happened in Srebrenica. His defense, predictably, chose to disavow his role in anything that may have happened, without actually pressing the prosecutors to prove any of their claims. But since Krstic was guilty of simply existing, he was convicted — and the prosecution’s unproven allegations accepted as facts! To say that ICTY had to severely stretch the definition of the term "genocide" to make it fit what happened in Srebrenica is a colossal understatement.

A basic rule of jurisprudence dating back to Roman times is that there can be no crime without intent. But where is the intent in Srebrenica? The Tribunal has found precisely none. Instead, its judges have inferred the supposed intent from the allegations of conspiracy and mass murder. In a normal court it doesn’t matter what one believes, only what one can prove. But at the Tribunal, what the judges and prosecutors believe outweighs any evidence.

The final curiosity about the Srebrenica "genocide" is that it has no culprit. Namely, Gen. Krstic and Col. Vidoje Blagojevic were both initially convicted of it, but the ICTY itself later overturned both verdicts. Krstic was eventually blamed for "aiding and abetting," while Blagojevic’s verdict was changed to mass murder. No one — not a single person — has so far been rightfully convicted of actually committing "genocide" in Srebrenica.

Tell No Tales?

At the end of March, the Serbian parliament adopted a declaration condemning the Srebrenica atrocity. The declaration was written elsewhere, and rammed through the legislature while the country was distracted by a major sporting event. But the three-month public debate that preceded the sneak vote highlighted a mountain of unanswered questions, inaccuracies, incongruities and outright falsehoods in the official story about Srebrenica.

One of the things thus revealed is that the entire claim of "genocide" rests on the false crown witness, Bosnian Croat mercenary Drazen Erdemovic (now living as a protected witness somewhere in the West), and the Krstic verdict. Were the Krstic case to be re-examined, the "judicial fact" supposedly created by his conviction could be shown for the fraud that it is. Could it be, then, that the three would-be murderers — two of whom the press shows no desire to identify — acted not out of "revenge" as the official story would have it, but a desire to silence Krstic once and for all? Dead men tell no tales.

One Russian analyst has even speculated that the Krstic attack was a message to Radovan Karadzic, former Bosnian Serb president currently successfully battling the prosecution witnesses before the Tribunal.

If Alija Izetbegovic wanted to sacrifice 5,000 Muslims in Srebrenica for political purposes, as one of his former commanders claims, what’s a sacrifice of a Serb or three to the Tribunal and the Empire, to safeguard the Srebrenica myth?


=== 2 ===

http://intlndefcompppows.blogspot.com/2010/05/international-committee-to-defend.html


This blog is meant to be the site--literally, the meeting place--for the International Committee to Defend the Political Prisoners and POWs of NATO and the UN.

Though today the issue of the unjust and brutal unto murderous treatment of the victims of Western (US/UK/EU/Israeli) military adventurism, which since the Korean 'police action' in 1950 (2.5 million victims) has been fronted by the United Nations, is global in reach and involves everyone of the 171 nations where Western militarism has established its bases; this Committee intends to concentrate on two particular post-Cold War theatres of conquests that, from the beginning, have been effectively jointed in a uni-cephalic command, control and administrative structure: The two counter-revolutions initiated at the debut of the 1990s against Yugoslavia and Rwanda.

The media are seldom visited by individual horror stories about the bloody crimes against those who have been persecuted and prosecuted by the illegal ad hoc Tribunal system, the International Criminal Tribunals for Rwanda (ICTR in Arusha, Tanzania) and Yugoslavia (ICTY in The Hague).

But recently the shanking at Wakefield prison in Britain, by a trio of supposed Bosnian Muslim sympathizers, of General Radislav Krstic, who was working off a 35 year bid on humbug (and frequently amended) charges of having had something (anything) to do with the (unproven, though universally stipulated to) genocide at Srebrenica in July 1995, has gained significant public attention.

This incident is gory and sensational with its implications that the attack by Muslim sex criminals was in retribution for the mass murder (and implied rape) of Muslims at Srebrenica, and an understandable response to the on-going religious or ethnic conflicts supposed to have driven the Balkan wars (to have driven, in fact, all the 'post Communist' wars in both Yugoslavia and Rwanda), but, like so many of its ilk (the murders in custody of Presidents Milosevic and Babic, or the extra-judicial assassination and mutilation of an uncooperative ICTR witness, Juvenal Uwilingiyimana, at the order of current US Ambassador for War Crimes Stephen Rapp), it tends to distract from the banal, near quotidien occurence of such monstrous crimes against those whose sole real offense was to defend their homes, their families and their national revolutions against NATO/UN wastage.

The first effort of this Committee will be to reunify the Yugoslav and Rwanda tragedies in the public's considerations. The Western aggressors, in their military and judicial actions, already consider them two fronts of the same war against what remains of the rational and popular governments of the bi-polar Cold War world. We feel we can be most effective in correcting the on-going injustices of these commercial, financial and military occupations, if we consolidate our efforts into one movement.

You can join the Committee or express your views for or against its positions by commenting on this blog or sending an email to CirqueMinime/Paris at cirqueminime@....

The Prisoners' Defense Committee

The Founding Members of The Committee

1. Christopher Black
International Defense Attorney--Toronto

2. Ramsey Clark
Former US Attorney General; Founder of the International Action Center--NYC

3. Edward Herman
Professor Emeritus in Finance at the Wharton School, U of Pennsylvania--USA

4. Ljubodrag Simonovic
Master of Law, PhD; former basketball legend with the Yugoslav Olympic team and Red Star Belgrade--Serbia

5. Faustin Ntilikina
Major in the ex-Rwandan Armed Forces [FAR], author of "La prise de Kigali et la chasse aux réfugiés par l'Armée du Général Paul Kagame"--Strasbourg, France

6. Jean-Christophe Nizeyimana
Chairperson, African Survivor International--Wilnis, The Netherlands

7. Dr. Patrick Barriot, MD
Former Colonel in the UN Forces in the ex-Yugoslavia--Montpellier, France

8. June Kelley
Stenographer, Irish Representative to the ICDSM--Mullingar, County Westmeath, Ireland

9. Gregory Elich
Historian, author of 'Strange Liberators'--USA

10. Sara Flounders
Writer, co-Director the International Action Center--USA

11. Tatyana Collins-Lehman
Film Industry Organizer--NYC

12. Alan Mandell
Theatre Artist & Film/TV Actor--NYC, LA

13. Joseph Goodrich
Playwright & Actor--NYC

14. John Steppling
Theatre and Film Artist, Educator--LA

15. David Barouski
Africanist, Political Analyst--Wisconsin, USA

16. Mick Collins
Artistic & Pedagogical Director, CirqueMinime/Paris--France





(Un "attacco terrorista all'Europa" è quello sferrato dalle istituzioni transnazionali che gestiscono dittatorialmente la macroeconomia: BCE, FMI, BM, UE... Come definire altrimenti le imposizioni cui ha dovuto sottostare la Grecia? Ed i pretesti con cui si costringono i cittadini dei paesi capitalisti a subire drastici tagli ai servizi pubblici? Per coprire quali deficit, poi - quelli causati dalle vergognose spese militari? o quelli dovuti alla privazione di sovranità, per cui agli Stati è negato il diritto di stamparsi la moneta di cui hanno bisogno?
A ragionarci su è un articolo recentemente apparso su Mladina, la rivista che fu organo della gioventù comunista slovena.

Ovaj tekst na srpskohrvatskom:
Teroristički napad na Europu
Piše: Marcel Štefančič Jr - Tekst objavljen u Mladini, prevela Sanda Dukić


2010 / 19 / GEOPOLITIKA

Teroristični napad na Evropo

ZAKAJ BI BILO TREBA ŠPEKULANTE, KI SO SESULI GRČIJO, RAZGLASITI ZA TERORISTE IN JIM SODITI PO PROTITERORISTIČNI ZAKONODAJI 

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR

Pošast hodi po Evropi - Grčija. Na vsak način jo je treba rešiti. Retoriko poznate: če pade Grčija, padejo evro, evroobmočje, Evropska unija in evropski sen. Grčija ne sme pasti! Za nobeno ceno! Če pade Grčija, pademo mi. Če pade Grčija, padejo tudi ostale domine - Portugalska, Irska, Španija, Italija in tako dalje. Toda pri tem evropskem strahu pred grškim bankrotom, ki bi lahko pokopal evro in Evropsko unijo, ni šlo le za strah pred grškim bankrotom, ampak tudi za strah pred grško revolucijo - torej pred tem, da bi Grčija padla v ogenj revolucije. Če bi revolucija uspela v Grčiji, bi se lahko razširila tudi drugam. Ergo: Grčijo je bilo treba rešiti pred bankrotom, da bi se jo rešilo pred revolucijo. Strah pred tem, da bi se bankrot iz Grčije razširil v ostale dežele Evropske unije, je bil le strah pred tem, da bi se ogenj revolucije iz Grčije razširil v ostale dežele unije. Grčiji je bilo treba vrniti vero v evro, trg, kapitalizem in ekonomsko prihodnost, to pa zato, da tudi ostale dežele Evropske unije ne bi začele izgubljati vere v evro, trg in kapitalizem. Ne brez razloga: prav zdaj - v tej finančni in gospodarski krizi - je vera v trg in kapitalizem tako omajana, da kar vabi in kliče k alternativi. K ognju. K revoluciji. Že dolgo ni bila tako omajana. Globalne proizvajalne sile in nacionalne države so v tako hudem konfliktu, da se vse, kar je še včeraj veljalo za naravno in samoumevno, razblinja. In zato morda niti ne bi bilo tako slabo, če Grčije ne bi motili in ustavljali, če bi jo torej prepustili revoluciji, če že zaradi ničesar drugega, potem vsaj zato, da bi končno videli, kaj bi se zgodilo - da bi videli, kaj je alternativa. Odkar namreč svet muči in trpinči kriza, je alternativa stalno v zraku, toda same alternative nam ne pustijo videti. Vedno jo še pravi čas dokapitalizirajo. Grčija je bila na tem, da postane alternativa - da torej postane tisto, kar nastane iz odpora do povampirjenega kapitalizma in skorumpirane politike. In vsak leninistični jakobinec, ki je zrasel na Brechtu, bi ob pogledu na grški ogenj dahnil le: kaj je požig banke v primerjavi z rešitvijo banke!
Grško situacijo so primerjali z različnimi preteklimi situacijami, recimo s časom ob koncu 19. stoletja, ko je Grčija dejansko oznanila bankrot, in s časom med letoma 1967 in 1974, ko je Grčijo - v spregi s CIO - »reševala« vojaška hunta (alias »režim polkovnikov«), nekateri so jo primerjali celo z veliko jugoslovansko krizo na začetku osemdesetih, toda še boljša primerjava je s časom po koncu II. svetovne vojne, ko so Grčijo »reševali« pred komunizmom. Ne pozabite: Američani so se komunizma tako bali, da so po vojni zrežirali volitve v Turčiji, Italiji in Grčiji - bali so se pač, da bi lahko na oblast prišli komunisti. Vzemite le Italijo: del te histerične protikomunistične kampanje so bila recimo pisma, v katerih so Američani italijanskega rodu svojcem pisali, naj nikar ne volijo komunistične partije - v Italijo je tik pred volitvami leta 1948 prišlo 10 milijonov takih pisem, v kampanjo pa so se vključili mnogi ameriški estradniki italijanskega rodu, recimo Frank Sinatra. Jasno, CIA je skrivaj financirala tudi propagandno vojno proti italijanski komunistični partiji. Vatikan, ki je začel z izobčevanjem članov komunistične partije, množičnim ustanavljanjem protikomunističnih »civilnih komitejev« in govorjenjem o »sveti vojni«, je svaril: ne volite komunistov! Ameriško zunanje ministrstvo pa je dalo tudi nedvoumno vedeti: kdor bo simpatiziral s komunisti, ne bo smel emigrirati v Ameriko!
Obenem pa je Amerika vse te države zasula tudi s finančno pomočjo, da bi si lahko ekonomsko opomogle - bali so se, da bi začeli ljudje zaradi povojnega kaosa, obupa in pomanjkanja koketirati s komunizmom, da bi torej zahtevali sovjetizacijo zahodne Evrope. Z eno besedo: bali so se, da bi zahodna Evropa - od Sredozemlja do Skandinavije in Britanije - padla pod komunizem. Zato je Amerika tedaj tudi lansirala Trumanovo doktrino in »Marshallov plan«, program za ekonomsko oživljanje Evrope, katerih cilj je bil prav to: zahodni Evropi vrniti vero v kapitalizem in trg. Preprečiti, da bi začela zahodna Evropa zaradi povojne bede kataklizmično razpadati in koketirati s komunizmom. Američani so bili zelo radodarni, toda ne brez razloga - Grke, Turke, Italijane in druge so skušali prepričati, da se je kapitalizem spremenil. Da je zdaj bolj občutljiv, bolj nežen, bolj radodaren, bolj socialen, bolj prijateljski. Sprejmite kapitalizem! Če se odločiš za kapitalizem, denar ni več problem! In z ameriško pomočjo se je grška državljanska vojna, ki se je vlekla od leta 1944 do leta 1949 (komuniste je servisiral Tito, ne pa Stalin!), končala s porazom levice. Komunistično partijo so po hitrem postopku izobčili, komunisti so zbežali - v nasprotnem primeru so tvegali zapor ali celo likvidacijo. Jasno, Grčijo so potem naglo sprejeli v NATO - da se ja ne bi sovjetizirala.


PRAVA OS ZLA


Ključ je bila torej prav Grčija. In retorika je bila podobna sedanji: Grčijo je treba rešiti! Za vsako ceno! Če pade Grčija, bodo padle tudi ostale domine! Če bo pod sovjetski, komunistični vpliv padla Grčija, potem so ogrožene tudi dežele zahodne Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda, vključno z Iranom. Grčija ne sme pasti! Pod nobenim pogojem! Če torej niso hoteli, da bi Grčija sredi tistega povojnega kaosa - sredi hude finančne in gospodarske krize - padla na »temno stran«, so morali Grkom vrniti vero v trg, ekonomsko prihodnost in kapitalizem. Tako kot morajo Grčijo zdaj obdržati v Evropski uniji, so jo morali tedaj obdržati v zahodni Evropi. Tako kot so Grčijo tedaj reševali pred revolucijo, jo pred revolucijo rešujejo tudi zdaj. In tako kot so ji tedaj z orjaškimi finančnimi injekcijami vračali vero v kapitalizem, ji vero v kapitalizem tudi zdaj vračajo z orjaško finančno injekcijo.
Ironija je le v tem, da Grčije tokrat ne rešujejo le pred revolucijo, ampak tudi pred samim kapitalizmom - in pred Ameriko. Paradoks je popoln: kapitalizem z orjaško finančno injekcijo - s »totalno mobilizacijo« evropskega kapitala - rešujejo pred kapitalizmom. Ali bolje rečeno: Grčijo rešujejo pred kapitalističnim napadom. Kdo je orkestriral ta destabilizacijski napad na Grčijo, ki naj bi destabiliziral tudi evro, Evropsko unijo in evropski sen, pa je očitno: Amerika. Oziroma: ameriške korporacije. Oziroma: korporacije, ki jih »gosti« Amerika. Za začetek, Amerika ni nikoli požrla nastanka te nove evropske skupnosti, združene Evrope - vzpon nove velesile, ki bi zamajal status Amerike kot edine in dominantne velesile, ni prišel v poštev, še toliko bolj, ker bi lahko evro ogrozil in spodrinil dolar, s katerim Amerika - oh, in ameriški sen - stoji in pade. In če malce bolje pomislite, je Amerika delala vse, da bi razbila in razdružila to združeno Evropo: z vilensko deklaracijo, z delitvijo Evrope na »staro« in »novo«, s podkupovanjem in izsiljevanjem dežel »nove« Evrope, z diskreditiranjem Francije, s kooptiranjem Britanije, z ustanavljanjem koalicij, z vsiljevanjem protiraketnega ščita in »nove hladne vojne« in tako dalje. Vse to je vžgalo, toda le do določene mere. Potem pa je našla najšibkejši člen - Ahilovo peto Evropske unije. Grčijo.
Kdo je kriv za kolaps Grčije? Rekli so vam: krivi so sami Grki, ker nič ne delajo, ker so neproduktivni, ker so skorumpirani, ker jim je treba posebej plačevati, da pridejo pravočasno na delo, ker imajo previsoke pokojnine, ker imajo previsoke plače, ker ne dajejo računov, ker ne plačujejo davkov, ker samo lenarijo, ker noro trošijo in se prekomerno zadolžujejo, ker živijo prek svojih zmožnosti. Sporočilo te populistične retorike je bilo jasno: Grki so se zlomili, ker ne razumejo kapitalizma in ker so se pretirano zadolževali - vidite, v krizo jih je potopilo to, kar je že pred tem v krizo potopilo svet! Toda to je bila le dimna zavesa. Grška »lenoba« ima namreč alarmantni drobni tisk, ali natančneje: grška pot v pekel je bila tlakovana s finančnim orožjem za množično uničevanje.
Prvič, že vse tja od februarja vemo, da je Grčiji v ekonomski pekel skrivaj pomagal Goldman Sachs, bančno-investicijski konglomerat, ki je orkestriral prikrivanje grških dolgov, obenem pa je z njimi - ob pomoči specialnih »derivatnih produktov« - špekuliral in bajno služil. Še več, grško vlado je celo prepričal, da je prihodke velikih javnih podjetij, recimo letališč, prepustila tajnim investitorjem, očitno klientom in partnerjem Goldmana Sachsa. Tuji investitorji, ki jih je organiziral Goldman Sachs, so se mastili, grška vlada, ki ji je Goldman Sachs zagotovil kreativno računovodstvo, pa je lahko razkošno zapravljala. Ergo: Wall Street je to, kar običajno počne v deželah tretjega sveta, storil v deželi Evropske unije - in povzročil drugo depresijo, drugi in še fatalnejši sunek krize. In da ne bo kakega nesporazuma: Goldman Sachs, izumitelj mnogih špekulantskih, hazarderskih, destruktivnih finančnih iluzij, ki slovi po skrajno arogantni korporativni etiki, je ameriški. Amerika ga kakopak tudi »gosti«. Še več, leta 2006 je direktor Goldmana Sachsa postal ameriški finančni minister. Ha! Jasno, Goldman Sachs, prepričan, da opravlja »božje delo«, je s krizo bajno zaslužil, bajno pa je tudi zaslužil s finančno pomočjo, ki mu jo je - zaradi krize - odobrila ameriška vlada. Menedžerjem so za lansko leto izplačali nagrade v znesku 16 milijard dolarjev! Z eno besedo: Goldman Sachs, ki ga »gosti« Amerika, je špekuliral proti Grčiji in proti Evropski uniji, kakor naj bi - po pisanju Wall Street Journala - proti evru špekulirali tudi nekateri ameriški skladi hedge (npr. SAC Capital Advisors LP, Greenlight Capital Inc., Soros Fund Management LLC, Paulson and Co).
Drugič, zdaj vemo, da so proti Grčiji in proti Evropski uniji špekulirale tudi največje bonitetne agencije, predvsem »velike tri«, Standard & Poor's, Moody's in Fitch, ki ocenjujejo tveganost investicij, finančnih »produktov«, podjetij in celo dežel in ki naj bi orkestrirale in povzročile že samo finančno krizo. Povsem ničvrednim, absolutno tveganim, tako rekoč samomorilskim investicijam in finančnim »produktom« so dajale najvišjo možno bonitetno oceno - AAA. Če rečejo AAA, potem je varno. Tisto magično oceno - trojni A - so dale recimo tudi »Abacusu 2007-AC1«, razvpitemu »kreditnemu produktu«, ki ga je lansiral Goldman Sachs: v resnici je bil junk. Kar so devet mesecev kasneje potrdile tudi same agencije, ko so AAA znižale v junk, alias D. Finančnemu imperiju Lehman Brothers so visoke ocene dajale še dan pred bankrotom, visoke ocene pa so dajale tudi drugim firmam (AIG, Bear Stearns, Merrill Lynch), ki so kmalu zatem oznanile bankrot. Ne le da so ocene očitno prirejali, ampak si je bilo mogoče visoke ocene tudi kupiti, še toliko bolj, ker so pri pakiranju novih finančnih »produktov« pogosto sodelovali kar analitiki teh bonitetnih agencij. Email, ki ga je pri eni izmed teh agencij našla Komisija za trg vrednostnih papirjev, je šel takole: »Tudi če bi ta posel sestavile krave, bi mu še vedno dali dobro oceno.« Neki drug email pa je šel takole: »Upajmo, da bomo vsi bogati in upokojeni, ko se bo ta hiša iz kart sesula.« Nič, junk - sumljive, skrajno tvegane, balonske »produkte - so propagirale kot varne investicije. Ne prvič - ne zadnjič.
Spiegel, Financial Times in BBC poročajo, da so te mogočne, monopolistične bonitetne agencije, od katerih ocen so odvisne poti investicij in kapitala, s svojim netočnim, prirejenim ocenjevanjem tveganj na nepremičninskem trgu in s svojim nenadnim, manipulantskim nižanjem ocen investicij povzročile finančno krizo in da se jim zaradi tega ni nič zgodilo, tako da lahko »anonimni analitiki« še vedno povsem mirno in deregulirano - kajti te fantomske bonitetne agencije, »sive eminence Wall Streeta«, so svet zase! - krojijo usode investicij, kapitala, podjetij in držav. »Kadar v finančnem svetu poči, je vedno mogoče najti sledi teh bonitetnih agencij.« In zdaj so te bonitetne agencije udarile še Evropsko unijo: najprej so dramatično - na junk! - znižale bonitetno oceno Grčiji, in sicer v trenutku, ko je bilo že jasno, da bo Evropska unija Grčiji namenila orjaško finančno pomoč in da bo v Grčijo vstopil tudi Mednarodni denarni sklad, potem pa so povsem nepričakovano znižale še bonitetno oceno Portugalski in Španiji. Kar je nerodno: takšno znižanje ocene finančnega tveganja povzroči paniko med investitorji, ki se skušajo državnih obveznic na hitro znebiti ali pa jih nočejo več kupovati, medtem ko mora »šokirano« podjetje - ali »šokirana« država - na hitro priti do novega kapitala. In bonitetne agencije so vedele, kaj počnejo, ko so na hitro znižale oceno Grčiji, Portugalski in Španiji: zavedajo se pač, »da njihove ocene postanejo prerokbe, ki uresničujejo same sebe«, in da trg - kapital, investicije, logika kapitalističnega stroja - sledi njihovim ocenam. Če hočejo zamajati Evropsko unijo, ji morajo le znižati bonitetno oceno. In natanko to so storile. Jasno, vse tri največje bonitetne agencije - Standard & Poor's, Moody's in Fitch - so ameriške. In vse tri so v zadnjih letih bajno služile.


KAPITALIZEM KOT TERORIZEM


In tretjič, evropski veljaki so reagirali z militantno retoriko, s katero so skušali pomiriti evropsko ljudstvo, toda nikar ne spreglejte čudne nedorečenosti te retorike. Nemška kanclerka Angela Merkel je rekla, da gre za »boj politikov proti trgom«, kajti »špekulanti so naši sovražniki«. Da je Evropska unija v boju proti finančnim trgom in da do njih ne bo več kazala nobene milosti, je potrdil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. »Brez milosti se bomo borili za regulacijo finančnih trgov!« luksemburški premier Jean-Claude Juncker, sicer šef evroobmočja, je poudaril, da je padec evra rezultat »globalno organiziranih napadov«. Francoski premier Francois Fillon je špekulativni napad na Grčijo razglasil za napad na evro, portugalski premier Jose Socrates pa je špekuliranje proti evru in Grčiji razglasil za »napad na evropski projekt«, zato mora Evropa »od besed preiti k dejanjem«. Tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je napadel finančne špekulante in dodal, da »finančni trgi ne bodo igrišče za špekulante«. Švedski finančni minister Anders Borg je rekel, da so Evropsko unijo napadli »volkovi« - in če jih ne bomo ustavili, »bodo raztrgali šibke države«. In tako dalje.
Kaj je narobe s to sliko? Kaj je tudi nedorečeno? Kaj manjka tej retoriki? Tole: odgovor na vprašanje, kdo je napadel Grčijo, evro in Evropsko unijo. Finančni špekulanti? Kul - če so jih napadli finančni špekulanti, potem jih izobčite! In ker je šlo za »finančni terorizem«, kot pravi finančni analitik Max Keyser, potem jih razglasite za teroriste - in sodite jim po protiteroristični zakonodaji! Ali bolje rečeno: če je šlo za finančni terorizem, potem je treba za teroristična dejanja razglasiti same finančne špekulacije. Amerika je napadla Afganistan, ker je »gostil« teroriste. Hja, od besed je treba preiti k dejanjem. Toda tu je problem: evropski veljaki so skušali s to retoriko pokazati, da obstajata dva kapitalizma, »dobri« in »malopridni«, da ima torej kapitalizem dve plati, »dobro« in »slabo« - za slabo plat so razglasili finančne špekulacije. Že Marx pa je vedel, da »dobrih« in »slabih« plati kapitalizma ni mogoče ločiti - in da je kapitalizem to, kar je, prav zaradi svojih »slabih« plati, zaradi špekuliranja.
Ker pa »dobrih« in »slabih« plati kapitalizma ni mogoče ločiti, ker so torej prej ali slej eno, je mogoče sklepati, da je Grčijo, evro in Evropsko unijo napadel kapitalizem. Ga bodo veljaki Evropske unije izobčili? Ga bodo razglasili za terorizem? Mu bodo sodili po protiteroristični zakonodaji? Ne. Ampak bodo raje še naprej reševali banke - namesto da bi jih podržavili. Še naprej bodo združevali Evropo, pa četudi je kapitalistično združevanje Evrope prišlo do kritične točke, ki samo Evropo vse bolj sili v Imperij. Še naprej bodo glorificirali kapitalske trge, pa četudi je v njih očitno vgrajeno večje »sistemsko tveganje« kot kadarkoli in četudi je kapitalizem v zadnjih tridesetih letih doživel več kriz kot kadarkoli. In seveda, kazali nam bodo tiste absurdne, nemogoče »dobre« plati kapitalizma - vidite, tudi kapitalizem se lahko spremeni! Slabe plati kapitalizma smo odpravili! Kapitalizem je dober, ker ima dobre plati! Ergo: kapitalizem je brez alternative! Odpovejte revolucijo! Hej, kaj če je bil ta »anonimni« napad na Grčijo, evro in Evropsko unijo le signal, ki ga je »slaba« plat kapitalizma poslala Evropski uniji: pustite me pri miru, ne igrajte se z mano, ne mešajte se v moje posle, ne skušajte me ustaviti, reformirati, regulirati ali kontrolirati - sami lahko dobro vidite, česa sem sposobna! Iztirim lahko kompletne države!
Tragedija te nove evropske složnosti in tega odločnega reševanja Grčije - oh, in evra in Evropske unije - je v tem, da bosta dobro služila le »doktrini šoka«: evropsko ljudstvo so namreč s tem, kar se dogaja z Grčijo, tako šokirali, da bo zdaj lažje sprejelo hude posege v socialno državo in javne finance. Češ: če nočemo postati Grčija, moramo drastično skrčiti javno trošenje in socialno državo. In res, povsod so napovedana drastična krčenja socialne države - v Grčiji, Španiji in Franciji, na Irskem in Portugalskem, pa tudi v Sloveniji. Kar je bilo pred grškim »šokom« nemogoče, bo zdaj mogoče: evropske vlade bodo lahko izpeljale reforme, ki jih prej niso mogle. In ljudje bodo vse to požrli, da se ne bi spremenili v Grke. Kapitalizem se bo spremenil - od njega bo ostala le še »slaba« plat. Kapitalizem socialne države ne potrebuje več - potreboval jo je le zato, da bi ljudi odvračal od komunizma. Zdaj komunizma ni več.
Kaj so rekli, ko je svet udarila kriza, veste: ker ni nihče vedel, kaj se dogaja, so vsi odpovedali in reagirali prepozno. Kaj se je zgodilo pri Grčiji, pa tudi veste: spet so vsi odpovedali, pa četudi so vedeli, kaj se dogaja. Kar nas pripelje do vprašanja: kaj če so tudi pred krizo vedeli, kaj se dogaja in pripravlja? Kaj če je bil svet določen za krizo - tako kot je bila za bankrot določena Grčija? In kaj če je od kapitalizma ostala le še »slaba« plat? Le še terorizem. 




La guerra della RAI contro Cuba

La RAI si presta a nuove durissime operazioni di disinformazione strategica contro Cuba.
Sappiamo bene a che cosa possono preludere operazioni simili: chi ha seguito le vicende jugoslave, o quelle irachene o altre ancora, conosce i meccanismi della manipolazione dei media, sa che la guerra psicologica è solo un momento della guerra militare, e sa bene come è andata a finire negli altri casi.

In tema si veda anche:

Montatura cinematografica e non giornalismo (Lettera di protesta al Tg1 di AsiCubaUmbria) / Vergognose affermazioni su Cuba (Andrea Genovali vice Presidente Ass. Naz. Amicizia Italia-Cuba) - 10 maggio 2010 - www.granma.cu

http://www.cubainforma.it/2010/solidaria/comunicatiASI.htm

Le "colpe" di Cuba e la doppia morale dell'informazione politica in Italia (La Rete dei Comunisti) - Marzo 2010 

http://www.granma.cu/italiano/2010/marzo/lun15/colpe.html


---

SCRIVIAMO ALLA RAI PER PROTESTARE CONTRO LA VERGOGNOSA TRASMISSIONE DEL 23 MAGGIO CONTRO CUBA
 
s.luppi@... 

Al dott. Stefano Luppi, 

dopo la vergognosa trasmissioni di ieri su Rai 1 contro Cuba attraverso una manipolazione faziosa e falsa della realtà noi chiediamo al cosiddetto servizio pubblico di adempiere finalmente al suo dovere istituzionale dando voce anche alle centinaia di migliaia di persone che in Italia pagano il canone, e anche gli stipendi ai funzionari Rai, e sostengono Cuba. 

Noi chiediamo che i cittadini italiani abbiamo riconosciuto ill diritto costituzionale all'informazione e a farsi una idea personale e indipendente delle cose che accadono in Italia e nel mondo. 

Su Cuba per colpa della Rai questo diritto costituzionale non esiste. 

VERGOGNA! VERGOGNA! VERGOGNA!
 
Firma

---

 
LETTERA APERTA DELLA SOLIDARIETA’ ITALIANA CON CUBA AL DOTT. STEFANO LUPPI – VICE DIRETTORE RELAZIONI ISTITUZIONALI E INTERNAZIONALI RAI.
 
Egr. signor Luppi,
la sua risposta non risponde minimamente alle cose che le avevamo richiesto. Al suo cellulare è impossibile telefonare, evidentemente c’è qualcosa che non va oppure manca un numero sul suo biglietto da visita visto che il suo numero ha solo 5 cifre invece che le solite 7. Mentre il fisso suona ma nessuno ha mai risposto. Noi ci sentiamo presi in giro da Lei e dalla Rai malgrado noi paghiamo il canone, e il suo stipendio, e vorremmo maggior rispetto, anche se non siamo sostenitori della destra al governo e ai vertici della dirigenza Rai.
 
Adesso dopo lo scandaloso , fazioso e impresentabile servizio di ieri sera, domenica 23 maggio, pretendiamo un immediato incontro con il direttore delle relazioni istituzionali e internazionali o, in ogni caso, con una persona in grado di potersi assumere responsabilità e dare risposte un minimo decenti alle provocazioni che il cosiddetto servizio pubblico sta ponendo in essere contro un paese sovrano, democratico e  indipendente come Cuba.
 
Chiediamo questo incontro prima di convocare un nuovo sit in di fronte alla Rai per i prossimi giorni. Perché vede signor Luppi noi siamo persone serie, civili e democratiche ma nessuno si può permettere di prenderci in giro. Quando ciò avviene è evidente che tutto cambia.
 
In attesa di una sua risposta che ci auguriamo immediata e soddisfacente la salutiamo distintamente,
 
Andrea Genovali - Vice Presidente associazione nazionale di Amicizia Italia-Cuba
Luciano Vasapollo – Nuestra America
Luciano Iacovino –  La Villetta  per Cuba
 
 
La prima lettera
 
Al dott. Stefano Luppi, Vice Direttore delle Relazioni Istituzionali e Internazionali della Rai.
   Egregio dott. Luppi , speriamo si ricordi di noi, siamo i rappresentanti delle  associazioni  che hanno promosso la campagna di mobilitazione nazionale ed europea in solidarietàdi Cuba(il prof. Luciano Vasapollo di Nuestra America, Andrea Genovali dell’Associazione nazionale di Amicizia Italia-Cuba e Luciano Iacovino dell’Associazione  La Villetta  per Cuba); ci siamo incontrati il 22 aprile quando come delegazione ufficiale in  rappresentanza in pratica di  tutte le associazioni di solidarietà con Cuba, la abbiamo incontrata in un lungo e cordiale colloquio,  e ci siamo permessi di riferirle il punto di vista degli amici di Cuba e dei sinceri democratici che vorrebbero una informazione meno di parte e più oggettiva nei confronti di Cuba da opporre alla straripante e vergognosa campagna mediatica contro l’isola caraibica. Ci siamo sforzati di spiegarle come sia incredibile che vi sia sempre una informazione a senso unico e, soprattutto, quasi sempre manipolata e non rispondente al vero nei confronti di Cuba e ci siamo detti incredibilmente colpiti come utenti , telespettatori e prima di tutto come cittadini democratici di come deliberatamente e in senso fazioso il servizio pubblico radiotelevisivo non conceda nessuno spazio a chi ha idee diverse su Cuba rispetto alla campagna mediatica in corso. E’ ciò per noi tutti continua a rappresentare una autentica dimostrazione di scarsa democrazia e scarsa applicazione del diritto costituzionale che prevede che il servizio pubblico metta il cittadino nelle condizioni di farsi una propria idea autonoma e personale. Sulla vicen da Cuba questo è impossibile.
Da parte sua , egregio dott. Luppi si è mostrato disponibile e sensibile e si era  impegnato a trasmettere una nota al Direttore Generale nella quale avrebbe spiegato le ragioni della  nostra delegazione e ci ha  fornito alcune indicazioni per possibili accessi ad alcune trasmissioni Rai.Ma di tutto ciò non abbiamo avuto notizia , nè ci ha scritto o chiamato telefonicamente per informarci degli sviluppi , così come si era impegnato, nè ci risponde al numero di telefonino che gentilmente ci ha fornito con un suo bigliettino da visita , numero che risulta costantemente inattivo.
 NEL FRATTEMPO ABBIAMO ASSISTITO AD ALTRI VERGOGNOSI PROGRAMMI RAI RADIOTELEVISIVI CHE COME SEMPRE CONTINUANO A FALSARE VOLUTAMENTE LE NOTIZIE E I COMMENTI SU CIò CHE AVVIENE A CUBA, fino alle inverosimili affermazioni di Capezzone su Cuba  che ledono anche la sua intelligenza politica oltre che la verità dei fatti. E’ incredibile che la posizione su Cuba, faziosa e falsa, non solo del TG1  e del sempre più servile TG3,ma in generale del servizio radio televisivo pubblico venga fatta passare per informazione imparziale e realmente al servizio dei cittadini che pagano il canone. Madi quale libertà di informazione si parla!??!!
 Il TG1 di Minzolini e lo stesso "sinistro" TG3,sono la prova concreta di come l’informazione pubblica oggi in Italia sia totalmente priva di imparzialità e non permetta ai cittadini italiani di avere la possibilità di farsi una propria indipendente opinione su cosa accade realmente a Cuba, e purtroppo non solo a Cuba, ledendo così anche  la Costituzione  italiana.
Aspettiamo ancora sue conseguenziali indicazioni rispetto a quanto con noi si era impegnato, e che cortesemente ci risponda almeno per educazione a questa mail o al telefono con elementi concreti e non con inutili chiacchiere ; non vorremmo essere costretti a convocare un nuovo sit in  di sentita e decisa protesta di fronte alla RAI  e questa volta con la consapevolezza , se continuano così le cose , di essere stati trattati e  presi letteralmente per degli utili cretini, ci lasci perlomeno decidere a noi se e fino a quando e quanto possiiamo considerarci tali e non subire anche su questo tema le imposizioni del dominio di una informazione e comunicazione deviante, faziosa e falsa che , almeno sulle vicende di  Cuba ,  la RAIsta dimostrando di esserne grande leader e interessata interprete e in ciò di non essere seconda davvero a nessuno. Grazie aspettiamo sue cortesi notizie
 
PER INFORMAZIONI :
info@... (LUCIANO IACOVINO)
 
 
La risposta del dott. S. Luppi
 
Gentili Signori, ricordo perfettamente l'incontro. Ricordo anche molto chiaramente i due impegni da me presi:
- informare  la Direzione Generale  dei contenuti dell'incontro (cosa fatta nella mattina successiva);
- rispondere ad una vostra mail inviandovi:
1) il link al sito Rai per l'accesso alla programmazione tramite Commissione Parlamentare di Vigilanza             (http://www.segretariatosociale.rai.it/regolamenti/programmi_accesso/presentazione.html)
2) i riferimenti del capo ufficio stampa Rai Fabrizio Casinelli (che ci legge in copia alla mail): n. uff.: 06.36869978.
Trovo sorprendente il riferimento al numero di telefonino sempre inattivo (visto che - salvo rare eccezioni - e' sempre acceso), ma fa lo stesso.
Cordiali saluti



LA MEMORIA DI TRIESTE
 
venerdì 28 maggio alle ore 17,
presso la Sala Tessitori
piazza Oberdan 5
 
conferenza:
 
I “DIARI” DI DIEGO DE HENRIQUEZ RACCONTANO TRENT’ANNI DI STORIA.
 
Ne parleranno:
 
Livio FOGAR: Diego de Henriquez, la figura e la vita;
 
Vincenzo CERCEO: il maggio 1945 a Trieste nei “diari” di
Diego de Henriquez;
 
Claudia CERNIGOI: un pacifista in mezzo alle armi.
 
 
 
Seguirà dibattito.
 
organizza
 
Il Coordinamento antifascista di Trieste
in collaborazione con il
Gruppo consiliare regionale della Sinistra Arcobaleno